Izjava o aktualnih protestih znanstvenikov za Delo

Pri časniku Delo so nas prosili za mnenje o prihajajočem globalnem protestu znanstvenikov March for Science, ki bo potekal v soboto, 22. 4. 2017, in slovenskemu Shodu za znanost, ki bo potekal v sredo, 19. 4. 2017. Pripravili smo naslednjo izjavo, ki so jo povzeli v prispevku Prezrt vitalni pomen znanosti, v celoti pa jo objavljamo spodaj:

”Znanstveniki smo v primerjavi z nekaterimi drugimi poklici v zahtevnejšem položaju, ko je potrebno širši javnosti pojasniti pomembnost našega delovanja. Rezultati našega dela se namreč v večini primerov pokažejo šele čez leta ali celo desetletja. Poleg tega je praktično nemogoče z gotovostjo predvideti, kako velik vpliv bodo imele določene raziskave na naša življenja. Ker znanstveniki ne posvečamo toliko pozornosti samopromociji, pogosto ostajamo v ozadju in naša vrednost v javnosti ni dovolj poudarjena. Mlada akademija zato z zaskrbljenostjo spremlja aktualno zmanjševanje javnih sredstev za znanost ter posege v znanstveno avtonomijo po svetu. Znanost preko empiričnih raziskav skuša najti najboljši približek objektivnim dejstvom v obliki preverljivih, merljivih in ponovljivih podatkov. Kot takšna je v prvi vrsti zavezana javnemu dobremu in bi morala imeti svobodo, da nanjo ne vplivajo partikularni politični interesi vsakokratnih oblasti. Mlada akademija zato solidarnostno podpira globalni dogodek March for Science, s katerim bodo znanstveniki po svetu opozorili na vitalen pomen znanosti za družbo. Veseli nas, da znanost v Sloveniji na srečo ni tako močno ogrožena kot ponekod v tujini, čeprav jo je močno prizadelo zmanjšanje raziskovalnih sredstev med letoma 2011 in 2015, eno izmed največjih v javnem sektorju v tem obdobju. V zadnjih letih raziskovalna sredstva počasi naraščajo, vendar smo še vedno komaj na ravni iz leta 2007. Nikogar v raziskovalnem sektorju se to počasno hiranje ni bolj dotaknilo kot mladih. Po doktoratu je namreč večina znanstvenikov za 5–10 let prepuščena projektnemu delu na delovnih mestih za določen čas, kjer smo odvisni od razpisov, na katerih je dovolj sredstev le za 10–15 % vseh prijaviteljev. Z vračanjem ravni financiranja vsaj na leto 2010 (dvig za okoli 15 % glede na trenutno stanje) bi lahko veliko bolje izkoristili intelektualni potencial tistih, ki smo jih izobrazili do doktorata. Tako v Mladi akademiji slovenski protest, 19. aprila, razumemo predvsem kot signal znanstvenikov vladi, da je nujno potrebno pogledati več kot en mandat v prihodnost in razumeti, da je financiranje znanosti investicija v našo skupno boljšo prihodnost.”

UO Mlada akademija