1. pogovorni večer mladih v znanosti – marec 2016
V sredo, 16. marca 2016, smo organizirali prvi družabni pogovorni večer, na katerem so se predstavili trije doktorski študenti z različnih področij znanosti. Poleg promocije znanosti je namen teh dogodkov predvsem omogočiti platformo za druženje in izmenjavo izkušenj raziskovalcev v sproščenem vzdušju, zato smo ga poimenovali “Poučno In Veselo O …” ali na kratko PIVO.
Na dogodku so se nam predstavili:
- Alexandra Bogožalec Košir
- Anže Sendelbah
- Katarina Resman Rus
Anže Sendelbah je doktorski študent družboslovne statistike in mladi raziskovalec na Centru za družboslovno informatiko Fakultete za družbene vede. Raziskuje večopravilnost (angl. multitasking) v spletnih anketah, v predstavitvi pa se je osredotočil na medijsko večopravilnost, ki se nanaša na zaporedne in sočasne kombinacije medijskih aktivnosti z drugimi medijskimi (npr. branje e-pošte med gledanjem televizije) ali ne- medijskimi aktivnostmi (npr. poslušanje glasbe med kuhanjem). Predstavil je različne pristope, kako meriti večopravilnost in predstavil rezultate študij, ki so merile obseg večopravilnosti, pa tudi študije, ki so raziskovale vpliv večopravilnosti na kognitivne sposobnosti.
Alexandra Bogožalec Košir je doktorska študentka bioznanosti in kot mlada raziskovalka zaposlena na Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo Nacionalnega inštituta za biologijo. Na pogovornem večeru je predstavila svoje raziskovalno delo na področju detekcije in kvantifikacije gensko spremenjenih organizmov (GSO). Številne države namreč regulirajo njihovo prisotnost v hrani in krmi, Slovenija pa je ena izmed tistih z najstrožjo zakonodajo. Zaradi naraščanja števila GSO, se namesto običajnih verižnih reakcij s polimerazo v realnem času (qPCR) vse bolj uporabljajo postopek digitalne PCR (dPCR), ki je hitrejši in cenovno ugodnejši. Na ta način so uspeli na inštitutu razviti večtarčne teste za kvantifikacijo več linij transgene koruze in soje.
Katarina Resman Rus je doktorska študentka biomedicine in je kot mlada raziskovalka zaposlena na Inštitutu za imunologijo in imunologijo Medicinske fakultete, kjer deluje v Laboratoriju za diagnostiko zoonoz in laboratoriju WHO (Svetovne zdravstvene organizacije). Je ena izmed soavtoric nedavnega članka v New England Journal of Medicine o povezanosti virusa Zika z okvaro možganov ploda okužene matere. Sicer pa se v doktorski disertaciji ukvarja s patogenezo hantavirusov, o čemer je tudi govorila na pogovornem večeru. Gre za viruse, ki jih prenašajo mali sesalci; v Sloveniji so na primer poznani hantavirusi Puumala, Dobrava in Dobrava-Kurkino, ki povzročajo hemoragično mrzlico z renalnim sindromom (MHRS). Za boljše razumevanje in zdravljenje te nalezljive in v nekaterih primerih tudi smrtonosne bolezni, je ključno proučevanje vloge in pomena prirojenega imunskega odziva bolnikov.